Sistemska družinska terapija

je oblika psihoterapevtskega dela, pri katerem se v varnem okolju učimo učinkovite komunikacije med družinskimi člani – usklajujemo  vrednote, prepričanja, vire moči vsakega posameznika in družine kot celote z namenom, da bo skupno življenje zadovoljujoče za vse. 

Vsak sistem (skupino, družino ali partnersko zvezo) razumemo kot sklop medsebojno povezanih enot. Moteče vedenje in nezadovoljstvo posameznika je le odraz aktualne ali ponavljajoče se motnje v emocionalnem ravnovesju celotnega sistema. Težave posameznega družinskega člana so pomembno povezane s težavami, ki jih ima njegova družina ali partner.

Ker so svetovalni oz. terapevtski cilji in metode usmerjeni na celoten sistem, je zaželeno v obravnavo vključiti oba partnerja oz. celotno družino. V primerih, ko to ni mogoče, v terapijo lahko vključimo le del sistema/družine ali tudi samo posameznega člana, saj sprememba, ki jo vsak zase doseže, neizogibno pripelje do spremembe v celotnem sistemu. Pristop je uspešen pri razreševanju partnerskih konfliktov, vzgojnih dilem, obravnavi  individualnih težav posameznega družinskega člana, problemov odvisnosti… V terapiji razvijamo nove oblike sporazumevanja, reševanja problemov in medsebojne podpore. Družinska in partnerska terapija omogočata članom družine življenje v manj konfliktnih in motečih družinskih oz. partnerskih odnosih in boljšo zadovoljenost potreb vsakega od članov.

Analitična psihoterapija

Analitična psihoterapija sodi v družino t.i. dolgotrajnih, globinskih terapij. Ukvarja se z globljimi plastmi duševnosti, nezavednimi in potlačenimi, konfliktnimi vsebinami, ki krojijo način človekovega življenja, njegovega doživljanja in funkcioniranja. Z postopnim ozaveščanjem in analiziranjem teh vsebin začenja človek razumevati in spoznavati samega sebe, povezanost svojega ravnanja in doživljanja z zgodnjimi primarnimi izkušnjami iz otroštva.  Nauči se novih načinov obvladovanja in spoprijemanja z življenjem. Človeka osvobodi bojazni in ga usposobi za zrele objektne odnose. Znak uspešne psihoterapije je, da človek spozna in sprejme svoje omejitve, ki jih ne more preseči.

Slikovita je Carusova  definicija,  ki pravi, da je psihoanaliza umetnost krpanja raztrgane življenjske zgodbe. Zakrpana obleka ni nikdar nova, a ravno tako greje in če jo krpa ljubeča roka, se je ne moremo sramovati.

Kognitivno vedenjska terapija

je klinično in raziskovalno podprta metoda psihoterapevtskega zdravljenja, pri katerem klient in terapevt skupaj odkrivata in rešujeta klientov problem v okviru odnosa med razmišljanjem (kognicijo), čustvovanjem in vedenjem. Jasno postavljenim ciljem sledita s pomočjo različnih kognitivnih in vedenjskih tehnik, usmerjeno na klientove  težave »tukaj in zdaj«. V zadnjem času je postala kognitivno vedenjska psihoterapija ena najpomembnejših psiholoških metod zdravljenja različnih psihičnih težav:

• depresivne motnje,
• anksiozne motnje,
• obsesivno kompulzivne motnje,
• postravmtske stresne motnje,
• težave v medosebnih odnosih,
• težave z obvladovanjem jeze.

Cilj relativno kratke in časovno omejene obravnave je opremiti klienta z učinkovitimi veščinami in orodji za spoprijemanje z različnimi težavami in izzivi v življenju.

Mediacija

Mediacija je prostovoljen in neformalen način reševanja spora s pomočjo nevtralne tretje osebe- mediatorja, ki strankama  pomaga doseči takšen dogovor , ki je še sprejemljiv za obe strani.

Reševanje sporov z mediacijo se v sodobni družbi prebija v ospredje kot nova paradigma reševanja konfliktov, to je nova kultura dialoga in nova pot komunikacije, ki naj bo spoštljiva in konstruktivna, ne glede na različnost stališč in interesov sogovornikov v mediaciji.

Rešitev spora je v mediaciji  hitrejša, cenejša, orientirana v prihodnost, kreativna in bolj uglašena na potrebe in interese  strank.

V mediaciji ni poraženca in ni zmagovalca, stranke same oblikujejo rešitev spora, zato velja, da mediacija v splošnem veča zadovoljstvo strank in  utrjuje trajnost rešitve spora. Stranke si lahko za prihodnost  na  novo uredijo medsebojna razmerja.

Pri družinski mediaciji  gre za mediacijo v družinskih sporih med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema ali med starši in otroki oz. osebami, ki imajo po zakonu obveznosti in pravice v razmerju do otroka. Rešujejo se spori iz njihovih medsebojnih osebnih razmerij in tistih premoženjskih razmerij, ki so posledica razpada zakonske ali zunajzakonske zveze.

Med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema se rešujejo spori o medsebojnem preživljanju, obsegu, deležih in načinu delitve skupnega premoženja in prevzemu najemnega razmerja. Med starši oz. tretjimi osebami in otroki  se rešujejo spori o varstvu in vzgoji otrok, stikih otroka s starši ali tretjimi osebami in preživnini.

Kakšni so argumenti za družinsko mediacijo? Družinska mediacija izboljšuje odnose v družini in postavlja temelje za boljše sodelovanje partnerjev med seboj in z otroki tudi po razpadu partnerske zveze, otrokom pa daje vzor, da je mogoče urejati odnose konstruktivno tudi po razhodu.  Pozitivni učinki družinske mediacije so zlasti:

• Zmanjševanje obračunavanja partnerjev med seboj in z otroci.
• Starše spodbudi k večji odgovornosti in skrbi za otroke tudi po razhodu.
• Zmanjšujejo se pritiski staršev na otroke.
• Posledice prenehanja partnerske zveze se lahko celostno razrešijo, upoštevaje konkretne življenjske okoliščine partnerjev in otrok.
• Zmanjša se čas in stroški, potrebni za ureditev odnosov in družinsko-pravnih razmerij po razhodu.
• Spodbuja k odločanju za sporazumno razvezo in prostovoljno izvrševanje sodnih odločb.
• Zagotavlja nadaljevanje stikov med starši in otroki tudi po razhodu, jača povezanost med starši in otroki in izboljšuje njihove odnose.

Psihološko svetovanje

Psihološko svetovanje je dejavnost, pri kateri svetovalec uporablja veščine, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih psihologije in drugih področij znanosti z namenom pomoči ljudem, ki se soočajo z osebnimi težavami oz. z željami po izboljšanju kvalitete življenja.

Psihosocialno svetovanje

V psihosocialnem svetovanju poteka obravnava čustvenih in vedenjskih težav. S tehnikami svetovalnega pogovora pomagamo klientu poglobiti uvid v lastno emocionalno stanje. Nudimo pomoč pri doseganju sprememb ter prenosu naučenega iz svetovalne situacije v vsakdanje življenje, kar klientu omogoča boljše delovanje v družbi in se ga usposobi, da v prihodnje sam razrešuje svoje emocionalne in socialne probleme.